Nagrade Hinka Smrekarja našim ilustratorjem
Med nagrajenci 14. slovenskega bienala ilustracije so tudi ustvarjalci in knjige, ki so izšle pri Mladinski knjigi.
Na 14. slovenskem bienalu ilustracij so nagrade prejeli ilustratorji Danijel Demšar za življenjsko delo, Lila Prap za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?! in Ana Zavadlav za ilustracije v knjigi Jež in samoten občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena.
Žirija, ki so jo sestavljali Tatjana Pregl Kobe, Petra Černe Oven, Silvan Omerzu, Zvonko Čoh in Nina Pirnat Spahić, je med 126 projekti izbrala 13 nagrad.
Danijel Demšar briše meje med ilustracijo in sliko
Nagrado Hinka Smrekarja za življenjsko delo je prejel Danijel Demšar zaradi obsežnega in kakovostnega ilustratorskega opusa, inovativnosti pri iskanju novih tehnoloških procesov tiskanja na papir ter brisanja meje med ilustracijo in sliko, predvsem pa zaradi globokih sledi, ki jih pušča za sabo v svetu knjižne avtorske ilustracije.
Ilustracija iz knjige Angeli
Med drugim je s svojimi ilustracijami obogatil priljubljeno pesniško zbirko Toneta Pavčka Angeli, slikanico Sij, sončece, sij skladateljice Mire Voglar, Roža v srcu Bine Štampe Žmavc …
Živali Lile Prap kot so prijazne nosilke pripovedi
Lila Prap je prejela nagrado Hinka Smrekarja za ilustracije v avtorski slikanici Ptiči?!, ki je izšla leta 2019 v zbirki Žlabudron. Žirija je v obrazložitvi zapisala, da je likovni izraz Lile Prap, ustvarjen s suhimi pasteli na temno, večinoma črno podlago, prepoznaven na prvi pogled.
Pri njenem domišljijskem in ustvarjalnem pristopu, pri čemer se avtorica približuje logiki svojega (najmlajšega) občinstva, gre za dojemanje na ravni intuitivnih vtisov celote. Otrok že v predbralnem obdobju lahko te ilustracije dojame, jih začuti in posvoji. Nazorno berljive barvne ploskve so med seboj jasno razmejene, se ne stikajo in ne prekrivajo, značilen je tudi vselej uporabljen črni rob ob naslikanih podobah.
Ilustracija iz knjige Ptiči?!
Pastelne barve so na črni podlagi intenzivnejše, izrazito sijoče. Poslikane površine, ki jo prepredajo majhne temne pike, imajo prepoznavno površinsko strukturo, kar omogoča (tudi) hrapavost podlage. Kot v dosedanjem, v svetu že desetletja priznanem delovanju je tudi v ilustracijah za slikanico Ptiči?! jasno razpoznaven njen poenostavljeni in z znakovnimi diagrami elegantno prečiščeni slog. Živali v tej (tudi tokrat z lastnim besedilom obogateni slikanici) so prijazne nosilke pripovedi.
Risbe v slikanici so brez iluzijske globine, vabijo zgolj s ploskovitimi likovnimi učinkovinami ter duhovitimi in estetsko v obrobja vnesenimi kratkimi besedili. Barve so podane ploskovno, vsaka je na slikovno podlago enakomerno nanesena. Značilna je mehkoba površin, ki pa kljub temu ne delujejo medlo, temveč so v osrčju vsake posamezne barve podobe očarljivo razgibane. V svetu, nasičenem s podobami dvomljive umetniške vrednosti, ki jih posredujejo sodobni komunikacijski mediji, je za dovzetne otroške duše izredno dragocena priložnost stika z zelo kakovostnimi ilustriranimi knjigami, kot so njene slikanice.
Prepričljiva likovna govorica Ane Zavadlav
Plaketo Hinka Smrekarja je prejela tudi Ana Zavadlav, in sicer za ilustracije v knjigi Jež in samotni občutek nizozemskega pisatelja Toona Tellegena, ki je izšla leta 2020. Po mnenju žirije Ana Zavadlav s prepričljivo likovno govorico že desetletja ustvarja barvne ilustracije za otroke, ki hudomušno vznikajo na krilih njene domišljije.
Ilustracija iz knjige Jež in samotni občutek
Včasih, ko išče različne likovne rešitve in kombinacije, s katerimi postopno sestavlja prizore, je njen pristop bolj razumski, drugič bolj neposreden in spontan. Prav osvežujoče drugačne so njene mojstrske črno-bele ilustracije, ki prepletajo strani obeh knjig nizozemskega pisatelja Toona Tellegena.
Oba junaka, črička in ježa, je narisala podobno, v črno-beli tehniki z ogljem. Z dodanimi prizori iz narave je podkrepila samotno občutje tako, da je iz podzavesti tihotapila spontane linije, in pisateljevo poetično simboliko še posebej rahločutno približala bralcem.
